V 50. letu starosti je na Japonskem poginila samica šimpanza Ai, ki je veljala za eno najinteligentnejših živali na svetu. Ai je postala svetovno znana zaradi svoje sposobnosti prepoznavanja več kot sto kitajskih pismenk, črk latinične abecede in številk. Japonski znanstveniki, ki so desetletja spremljali njen razvoj, so ob njeni smrti poudarili, da je bistveno spremenila človeško razumevanje kognitivnih sposobnosti primatov. Šimpanzinja, katere ime v japonščini pomeni ljubezen, je bila ključni del raziskovalnih programov, osredotočenih na percepcijo in spomin. Njeni dosežki so vključevali ne le prepoznavanje simbolov, temveč tudi razumevanje barv in zaporedij, kar je znanstvenike vodilo do novih dognanj o evoluciji inteligence. Njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja v primatologiji, saj je bila Ai simbol mostu med človeškim in živalskim načinom razmišljanja. Raziskave z Ai so potekale v Inštitutu za raziskovanje primatov Univerze v Kjotu, kjer je bila deležna posebne pozornosti zaradi svojega visokega inteligenčnega kvocienta. Znanstvena srenja jo je označila za genija med živalmi, njena zapuščina pa bo še naprej služila kot temelj za razumevanje mentalnih procesov pri človeku najbližjih sorodnikih.

V raziskovalnem centru Univerze v Kjotu je v starosti 49 let poginila šimpanzinja Ai, ki je svetovno slavo dosegla s svojo izjemno inteligenco in sposobnostjo prepoznavanja znakov. Ai je bila od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ključna udeleženka številnih kognitivnih raziskav, kjer so preučevali meje živalskega razuma. Po navedbah inštituta je poginila zaradi odpovedi več organov in bolezni, povezanih s starostjo. Znanstveniki so z njo sodelovali desetletja in s pomočjo računalniških nalog dokazali, da je sposobna prepoznavanja številskih zaporedij in določenih pisnih znakov. Njene sposobnosti so korenito spremenile razumevanje primatologije in kognitivne znanosti, saj je v nekaterih nalogah kratkoročnega spomina celo presegala rezultate odraslih ljudi. Veljala je za eno najbolj inteligentnih živali na svetu, ki so bile kdaj koli vključene v znanstvene procese. Inštitut v Kjotu, kjer je šimpanzinja preživela večino svojega življenja, je sporočil, da njena zapuščina ostaja neprecenljiva za prihodnje rodove raziskovalcev. Njeni dosežki so odprli nova vprašanja o naravi zavesti in inteligence pri živalih ter spodbudili številne razprave o etiki in načinih raziskovanja naših najbližjih sorodnikov v živalskem kraljestvu.